Seznanila sem se z diagnozo mejne osebnostne motnje in diagnozo hujše oblike depresivne epizode. Mejna osebnostna motnja (MOM) je kompleksna psihiatrična motnja, ki se kaže v nestabilnih medosebnih odnosih, samopodobe, čustev in impulzivnem vedenju. Kot pravijo, imamo osebe z MOM intenzivno doživljanje čustev, ki se hitro spreminjajo in imamo težave pri uravnavanju svojih čustev. Kar pa posledično lahko vodi tudi do samopoškodovanja ali tveganega vedenja.

Najboljši pristop k obravnavi oseb z mejno osebnostno motnjo je individualen in se prilagaja specifičnim potrebam vsakega posameznika. Naj vam zaupam kombinacijo zdravljenja, ki sem ga jaz deležna in vidni so rezultati napredovanja predvsem pri uravnavanju čustev.

• Psihoterapija: Dialektično-vedenjska terapija (DBT) je trenutno najbolj raziskan in priporočen pristop. Ta terapija uči osebe spretnosti za uravnavanje čustev, medsebojnih odnosov in toleriranja stiske. Gre predvsem za verbalizacijo trenutnih čustvenih stanj s povezavo s spominom preteklih potlačenih čustev.
• Farmakološko zdravljenje: Zdravila se lahko uporabljajo za obvladovanje specifičnih simptomov, kot so depresija, anksioznost ali impulzivnost. Moja terapija je naslednja: Alventa 375mg zj., Rexulti 2mg zj., Wellbutrin 300mg zj., Kventiax 400mg zv. in Depakine 1000mg zv. Z rednim jemanjem terapije zmorem obvladovati čustvovanje, ki mi pripomore pri vzpostavljanju trdnejših in stabilnejših odnosov.
• Psihoedukacija: Pomembno je, da oseba in njeni bližnji razumejo motnjo, njene vzroke in simptome. Tako sem si zagotovila socialno podporno okolje, ki pomembno prispeva k okrevanju.

Moram poudariti, da je zdravljenje dolgotrajen proces, moj se je začel septembra 2021 in še vedno traja. Na voljo sem za morebitna vprašanja povezanih z MOM, depresijo, anksioznostjo, zdravljenjem, terapijo, psihoterapijo ipd. na alenkahodzic@hotmail.com

Prav vsak izmed nas je edinstven v svojem doživljanju in uravnavanju čustev, kar pomeni, da ne deluje vse za vse.

Medseboj si lahko izmenjujemo izkušnje in tako prepoznavamo nove prakse in pristope k duševnemu zdravljenju. Okrevanje zahteva čas, potrpežljivost in vztrajnost. Poudariti je treba, da je uspešnost zdravljenja odvisna od aktivne vloge osebe z motnjo.

Če menite, da bi vi ali nekdo, ki ga poznate, lahko imel mejno osebnostno motnjo, se obrnite na svojega zdravnika ali psihologa. 

Sama se se oklepala vsake zelene bilke, dokler nisem leta 2021 omagala, ko se je moje čustveno stanje drastično poslabšalo in se je motnja razbohotila v vsej njeni celovitosti. Pristopila sem do osebne zdravnice, ki me je napotila k psihiatrinji, ta pa na psihološko testiranje, preden sva se začeli pogovarjat o jemanju farmakološke terapije. Na tak način je bilo tudi meni jasno, kaj se mi dogaja. Zavedala sem se, da imam podlago za razvoj mejne osebnostne motnje in psihološka ocena je to tudi potrdila.

V tistem trenutku sem se zavedala, da se bo moje življenje zreduciralo na zdravljenje in dolgotrajno nezmožnost dela. Težave so kmalu prerasle moje okvire kapacitete in sem se odločila za hospitalizacijo, saj je tako bilo najbolj varno zame in moje bližnje. V dveh letih sem bila 3 hospitalizirana, s tem, da je bila prva prekinitev zaradi okužbe z virusom sars-cov-2, nato sem preživela šest mesečno bolnišnično zdravljenje in junija 2023 sem se ponovno hospitalizirala, tokrat le za mesec dni.

V tem mesecu dni smo zadeli tudi pravilno terapijo, ki je rezultate pokazala že v 14 dneh (ponavadi traja lahko mesec ali dva pa tudi leto dni, da so rezultati oprijemljivi, vidni). Obenem pa sem obdržala tedenska srečanja psiho-dinamske skupine, ki jo je vodila lečeča psihiatrinja.

Na srečanjih lahko predelujem vsebine, ki se dotikajo globoko potlačenih močnih čustev iz otroštva in se z njimi soočam prek opisovanja svojega doživljanja pa tudi, kako se pozna v vsakdanjem življenju. Več o izkušnji bom še pisala.

Dialektična vedenjska terapija (DBT)

Dialektična vedenjska terapija je oblika terapije, ki se je izkazala kot zelo učinkovita pri zdravljenju različnih težav, predvsem pri mejni osebnostni motnji. Osredotoča se na

• Čuječnost: Učenje, kako biti prisoten v trenutku in sprejemati svoje misli, občutke in telesne zaznave brez sodbe.
• Urejanje čustev: Razvoj veščin za prepoznavanje, razumevanje in učinkovito upravljanje močnih čustev.
• Medosebne veščine: Izboljšanje komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti vzpostavljanja in ohranjanja zdravih odnosov.
• Toleriranje stiske: Razvoj strategij za soočanje z neprijetnimi situacijami in zmanjševanje impulzivnega vedenja.
  Druge možnosti zdravljenja
  Poleg DBT obstaja veliko drugih terapij in zdravljenj, ki lahko pomagajo pri različnih težavah. Nekatere od njih vključujejo:
• Kognitivno-vedenjska terapija (CBT): Osredotoča se na prepoznavanje in spreminjanje negativnih misli in vedenjskih vzorcev.
• Psihodinamična terapija: Raziskuje nezavedne vzorce in motive, ki vplivajo na trenutno vedenje.
• Skupinska terapija: Ponuja priložnost za interakcijo z drugimi ljudmi, ki se soočajo s podobnimi težavami.
• Farmakološko zdravljenje: V nekaterih primerih se lahko predpišejo zdravila za lajšanje simptomov.

Če menite, da bi vi ali nekdo, ki ga poznate, lahko imel mejno osebnostno motnjo, se obrnite na svojega zdravnika ali psihologa.