Analiza Twitter profila slovenskega politika

Ali se spomnite marca 2021? Medtem ko je bila država ujeta v primež epidemije covida-19, je na slovenskem Twitter (danes »X«) prostoru potekala prava komunikacijska zmeda.

Ste si kdaj predstavljali, da nekdo objavi več kot 100 tvitov na dan? Podatki spletne strani twito.si kažejo, da je takratni predsednik vlade Janez Janša v enem samem mesecu (marec 2021) zbral osupljivih 3.174 objav – kar pomeni povprečno 102 objavi na dan! Avtorica raziskave je podrobno analizirala vzorec 1.802 objav in ugotovila, kaj se v resnici skriva za to dinamiko.

Resnična agenda: Politika pred zdravjem?

Čeprav je vlada takrat javno poudarjala, da bo največ časa in moči posvetila reševanju zdravstvene krize in omilitvi posledic covida-19, so podatki z družbenih omrežij pokazali povsem drugo sliko.

• Politične tematike so prepričljivo dominirale s 652 objavami.
• Na drugem mestu so bile osebe (neposredno naslavljanje posameznikov) s 423 objavami.
• Covid-19 je pristal šele na tretjem mestu s 338 objavami.

Najpogosteje uporabljene ključne besede so bile povezane s političnimi strankami (predvsem stranko SD, ki je zbrala največ pozornosti), političnimi cilji ter bratoma Aleksandrom in Rokom Čeferinom (kar 101 objava).

Iskanje »vzporednega medijskega biotopa«

Zakaj bi premier porabil toliko energije za družbeno omrežje? Odgovor se skriva v teoriji prednostnega tematiziranja (agenda-setting). Janša je prek Twitterja poskušal vzpostaviti neposreden kanal do svojih sledilcev, s čimer je želel popolnoma zaobiti tradicionalne medije kot »vratarje informacij«.

Z lastnim določanjem agende je želel diktirati, o čem se bo v državi govorilo. Namesto da bi odgovarjal na kritična novinarska vprašanja, mu je Twitter omogočal enosmerno komunikacijo – on je sporočal, njegovi podporniki pa so vsebino delili naprej.

Kako so nanj gledali v tujini? »Slovenski pacient«

Tovrstna komunikacija ni ostala neopažena čez mejo. Tuj tisk je bil do tovrstnega pristopa izjemno kritičen:

• Avstrijski časnik Die Presse ga je zaradi osebnih zamer do medijev in institucij ter same številčnosti objav označil za »slovenskega pacienta«.
• Nemški Deutsche Welle mu je nadel vzdevek »Maršal Tweeto« in izpostavil, da noben drug evropski premier osebno ne vodi tako zagrizene in permanentne verbalne vojne proti kritičnim novinarjem.
• Tuji analitiki so njegovo delovanje primerjali s strategijami madžarskega premierja Viktorja Orbána in nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Moč retvita: Kdo je sploh pisal?

Zanimiv je tudi podatek o naravi teh objav. Izmed vseh več tisoč objav je bilo le 57 izvirnih tvitov in 91 retvitov s komentarjem. Vse ostalo – kar 3.026 primerov – so bili čisti retviti brez komentarja. To kaže na masovno deljenje vsebin z namenom poplave informacij in dominacije v medijskem prostoru. Med raziskavo se je celo porodilo vprašanje, ali je premier vse to počel sam ali pa je imel za to zaposleno posebno osebo.

Lekcija za prihodnost

Čeprav je bil cilj popoln nadzor nad informacijami, raziskava ugotavlja, da premierju neposrednega kanala ni uspelo popolnoma uveljaviti na način, da bi javnost povsem prevzela njegovo agendo. Mediji namreč niso zgolj prenašali njegovih sporočil, temveč so začeli problematizirati sam način njegovega izražanja.

V digitalni dobi družbena omrežja niso več le prostor za klepet, ampak močno geopolitično in lokalno politično orodje.